Organiziranosti in zbranosti se lahko nauči kdorkoli – svojemu otroku moramo pri tem pomagati tako, da ga učimo po korakih. Nekateri posamezniki imajo prirojen smisel za organiziranost, večina pa se nas tega nauči skozi prakso in pomoč staršev. Tudi če se starši sami ne počutimo povsem organizirani, lahko pomagamo svojemu otroku.

Metoda treh korakov: 1-2-3  

         trije
Vse naloge lahko za otroka razdelimo na proces treh korakov:

  1. Postanimo organizirani pomeni, oditi na določeno mesto, kjer bomo delali, in zbrati potrebne pripomočke za delo oz. izpolnitev naloge

  2. Ostanimo zbrani pomeni ostati vztrajen pri določeni nalogi in  vztrajno odvračati vsakršnje motnje

  3. Končajmo nalogo pomeni zaključiti delo, ga prekontrolirati in  pospraviti na pravo mesto, da je na voljo naslednji dan od ob določenem čas

Ko se otroci naučijo teh treh korakov, bodo svoje naloge opravili z večjo odgovornostjo in učinkovitostjo. Počutili se bodo bolj samozavestni, organizirano delo pa jim bo omogočilo tudi več prostega časa. Pomoč in usmerjanje staršev bo sicer še potrebna, vendar vedno manj.

Od pranja zob do obnove

Najlažje bomo otroka naučili metode treh korakov na primeru iz vsakdanjega življenja. Tudi tako preprosta aktivnost, kot je pranje zob, potrebuje organiziranost in je mogoče pri tem uporabiti metodo treh korakov:

  1. Postanimo organizirani: Pojdimo v kopalnico in vzamimo zobno ščetko in pasto. Odprimo vodo.

  2. Ostanimo zbrani: Zobozdravniki svetujejo 3 minutno krtačenje, kar pomeni, da moramo krtačiti tudi če slišimo dobro pesem ali smo se spomnili, da moramo poklicati prijatelja.

  3. Končajmo nalogo: pomeni, da moramo zapreti vodo, postaviti na svoje mesto zobno ščetko in pasto.

Pri bolj kompleksnih nalogah, so vsebine posamezne faze obsežnejše, vendar princip ostaja isti.

Nasvet, kako lahko to metodo predstavimo otroku:

1.Postanimo organizirani

Bistvo tega koraka je ugotovitev, kaj je potrebno narediti in katera sredstva so potrebna za opravilo. Torej, če mora otrok napisati obnovo članka, ga vprašajmo, kaj mora za to najprej narediti, da lahko začne z delom. Otroku pomagamo napisati spisek opravil in pripomočkov. Torej mora izbrati literaturo v skladu z zahtevami, si zapisati ime avtorja in naslov knjige. Preveriti, če je knjiga na razpolago v knjižnici. Označi si rok izvedbe naloge.

Pomagamo otroku še, da naredi spisek potrebščin, ki so v tem primeru: knjiga, papir za zapisovanje, pero za zapisovanje opomb, učiteljev spisek vprašanj, na katere je potrebno odgovoriti, in naslovnico obnove. Odločiti se je še potrebno prostor, kjer bo otrok delal.

Ko projekt napreduje, pokažimo otroku, kako naj uprabi seznam, ki ga je izdelal – naj označi, kaj je že narejeno in kateri korak sledi in kako se nanj pripraviti.  Npr. prišel sem do faze izposoje knjige, kaj sedaj – seveda moram pričeti z branjem, nato bom pogledal spisek vprašanj za obnovo in pričel s pisanjem obnove.

2. Ostanimo zbrani

To pomeni, opravljanje začrtanega dela in vztrajanje pri opravilu do konca, torj branje članka in za tem izdelava obnove.

Povejmo otroku, da mora vztrajati do konca zastavljene naloge čeprav si želi delati kaj zabavnejšega. V času, ki je namenjen delu, se mora braniti skušnjavi, da delo prekine.

Pri tem je prav, če si vzame kratek odmor za malo razgibavanja in nato takoj nadaljuje delo. Ko bo delo končal bo z rezultatom zadovoljen, in nadaljnji čas bo lahko nameni tistemu, kar ga veseli in sprošča.

3. Zaključim delo

To pomeni, da bo otrok čitljivo in urejeno zapisal obnovo, jo pregledal in prosil starše, da članek preberejo in pomagajo oceniti nalogo in najti morebitrne napake.

Naučimo otroka, da je pri zaključnem delu natančen, da zapiše naslov naloge, zapiše svoje ime, datum zdelave, umesti nalogo v torbo, da bo na razpolago za oddajo

Zaključne misli

Naučiti otroka, da svoje naloge razdeli na korake in, da to metodo uporablja pri svojem delu, je proces. Pri tem moramo vztrajati pri otrokovi samostojnosti – ne smemo delati stvari namesto otroka.

Aktivnosti, ki so vredne našega časa in truda:

  • Otroke naučimo novih veščin, ki jih bodo potrebovali v življenju: kako pospraviti igrače, zavezati čevlje, zapeti obleko, zaključiti domačo nalogo

  • Razviti občitek samostojnosti. Otrok, ki se pri 4 letih sam obleče, se počuti zadovoljnega. Takšen dober občutek pomaga, da s časom osvaja nove veščine in postaja samostojnejši.  Otrok dobiva dober občutek o samem sebi – to zmorem sam.

  • Trdna vendar prijazna pričakovanja, da otrok osvoji določena opravila, pomenijo močno sporočilo otroku. Jačamo otrokovo neodvisnost in vzpodbujamo, da sprejema določen nivo odgovornosti. Otoci se naučijo, da bo okolje imelo pričakovanja, in oni jih lahko dosežejo.

  • Takšen način učenja je lahko zelo prijazna poteza.  Vzamete si čas, da naučite otroka, kako narediti določene stvari z zanimanjem, potrpežljivostjo, ljubeznijo, prijaznostjo.To bo otroku dalo občutek da ga imamo radi in skrbimo zanj.

 

Vir: http://kidshealth.org; datum dostopa : 23.12.2013