Velikokrat se soočamo z vprašanji o načinu priprave na test ter samem pisanju testa, zato lahko v nadaljevanju pogledate nekaj nasvetov za uspešno pripravo in izvedbo testa.

 težave

Zelo pomembno je vsakodnevno učenje

  • Sproti izdelujmo domače naloge.

  • Domače naloge so najboljši način da pridobimo izkušnje za reševanje problemov, s katerimi se bomo srečali na testu. Sproti, ko delamo naloge si zapisujemo formule in izpeljave, ki jih bomo kasneje uporabili za teste.

  • Sprašujmo svojega učitelja ali instruktorja sproti, ne čakajmo na trenutke pred testom, takrat so primerna le manjša vprašanja za razjasnitev podrobnosti

Učenje za test

  • Začnemo s pregledom vsakega poglavja, pregledom svojih zapiskov, naredimo nekaj

  • primerov iz domačih nalog še enkrat. Uporabimo narejene primere tako, da

  • pokrijemo rezultat in do njega pridemo še enkrat

  • V knjigi so naloge skupaj s poglavjem, na testu, so naloge skupaj iz različnih poglavij,

  • zato moramo dobro samostojno obvladati postopke reševanja vseh vrst nalog

  • Pomislimo, katere naloge smo se učili, kako jih rešimo, katere tehnike smo uporabili in kako vemo, katera tehnika sodi k določenem problemu.

  • Skušajmo si glasno razložiti kako npr. rešimo kvadratno enačbo. Če se bomo na testu zmedli, se bomo lahko spomnili tega. Svoje razlage lahko preverimo npr. še s sošolcem.

  • Postavimo se v situacijo na testu. Poskušajmo rešiti kakšne stare teste, če jih najdemo.

  • Pričnimo se učiti zgodaj. Nekaj dni ali en teden pred testom vključimo v svoj urnik učenje za test.

  • Noč pred testom se dobro naspimo, da bomo psihično močni.

 

Pisanje matematičnega testa

Strategija pisanja testa

Enako, kot je pomembno, kakšno strategijo in čas uporabimo za učenje, je pomembno tudi, kakšno strategijo bomo uporabili pri samem testu, saj s tem lahko pomembno vplivamo na oceno.

Pisanje testa

pisanje testa matematike

  • Nekaj nasvetov, ki se pogosto izkažejo kot zelo uporabni:

  • Najprej preglejmo cel test. Dobili bomo občutek za dolžino testa. Skušajmo identificirati tiste naloge, ki jih znamo rešiti takoj, in tiste, pri katerih bomo morali več razmišljati in nam bo vzelo več časa.

  • Delajmo naloge po vrstnem redu, ki nam odgovarja. Začnimo z lažjimi nalogami. To nam bo dalo zaupanje in zagotavilo, da ne bomo izgubili točke samo zato, ker nam je zmanjkalo časa. Nato nadaljujmo s tistimi, ki mislimo, da jih lahko rešimo, na koncu se lotimo najtežjih.

  • Čas je pomemben – delajmo kakor hitro in sistematično zmoremo. Če obtičimo pri določeni nalogi se pomaknimo na naslednjo – kasneje se lahko vrnemo na to nalogo.

  • Delajmo po uri. Pri 50 minutnem testu za 100 točk imamo ca. 5 minut za vprašanje z 10 točkami. Začnimo z lažjimi vprašanji, ki nam bodo vzela manj časa, katerega bomo nato porabili na težjih vprašanjih. Ne porabimo npr. 20 minut za nalogo, ki prinaša nekaj točk ali nič, če imamo še drue naloge, ki jih lahko rešimo.

  • Pokažimo vse svoje delo in znanje. Pokažimo vse kar znamo. Če bo rezultat nepravilen, bomo morda pridobili nekaj točk na podlagi celotnega poteka naloge oz. razlage.

  • Ne zgubljajmo časa z brisanjem. Če smo utogovili, da smo se zmotili, ne zgubljajmo časa z brisanjem, bolje je, da se pomaknemo naprej po listu in nadaljujemo z reševanjem, morda bomo celo ugotovili, da je del prej napisanega vseeno uporaben.

  • Pri večstopenjskih nalogah podčrtajmo korake pred reševanjem naloge.

  • Ne obupajmo na nalogah, ki so sestavljene iz več delov samo zato, ker ne znamo prvega dela. Če je rezultat odvisen od prvega dela, vsaj razložimo, kako bi nalogo rešili

  • Prepričajmo se, da smo natančno preberali vprašanje in rešili vse dele vsake naloge.

  • Preverimo odgovore – ali je odgovor smiselno skladen z vsebino naloge

  • Če končamo predčasno, razpoložljiv čas uporabimo in preverimo še enkrat narejene naloge in rezultate

Vir: http://mathcs.slu.edu; dne 11.1.2014